-
1 station
['steiʃən] 1. noun1) (a place with a ticket office, waiting rooms etc, where trains, buses or coaches stop to allow passengers to get on or off: a bus station; She arrived at the station in good time for her train.) postaja2) (a local headquarters or centre of work of some kind: How many fire-engines are kept at the fire station?; a radio station; Where is the police station?; military/naval stations.) postaja3) (a post or position (eg of a guard or other person on duty): The watchman remained at his station all night.) položaj2. verb(to put (a person, oneself, troops etc in a place or position to perform some duty): He stationed himself at the corner of the road to keep watch; The regiment is stationed abroad.) postaviti (se)* * *I [stéišən]nounpostaja, (železniška, policijska, radijska) postaja; straža, stražna postaja; American postajališče; službeno mesto (uradnika); položaj; military nautical baza; oporišče; aeronautics letalska baza; figuratively (visok) družbeni položaj ali mesto; (redko) poklic; stališče; ecclesiastic history post ob sredah in petkih; standardna mera (navadno 100 čevljev); mesto, ki rabi za izhodno točko pri geodetskem merjenju; plural nautical bojni položaj, določen za vsakega člana posadke na ladji; Australian ovčarska ali živinska farma; history Indian angleška kolonija, evropska četrt; botany odnos rastline ali živali do klime, do zemlje itd.; plural ecclesiastic postaje procesije pri križih itd., postaje križevega potafilling station American , petrol station British English bencinska črpalkafire (brigade) station — postaja požarne brambe, gasilska postajafirst-aid station, ambulance station — postaja prve pomočito make (to go) one's stations ecclesiastic opraviti, moliti križev potII [stéišən]transitive verbpostaviti, namestiti; stacionirati; odrediti mestoto station o.s., to be stationed near the door — postaviti se poleg vratto be stationed military biti stacioniran (v garniziji), nautical stacionirati -
2 Wednesday
['wenzdi](the fourth day of the week, the day following Tuesday.) sreda* * *[wénzdi]nounsreda
См. также в других словарях:
kíno — a m (ȋ) 1. poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: do kina nima daleč; današnje predstave v kinu odpadejo / sklad za modernizacijo kinov kinematografov / kino ni bil zaseden / letni kino; potujoči kino // pog. kinematografsko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ob — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ób (ọ̑) 1. za izražanje premikanja v položaj, da pride a) do dotika s čim ovirajočim: spotakniti se, zadeti ob kamen; udariti s pestjo ob mizo; zadeti ob podboj; treščiti, vreči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poróčati — 1 am nedov. (ọ) seznanjati koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: to poroča naš dopisnik / o svojih raziskavah je pismeno poročal / publ.: časopisi so o tem veliko poročali; kot poročajo listi, je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sêjem — jma m (é) prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago: v mestu bo sejem; sejmi so bili tam ob sredah; iti na sejem; kupiti na sejmu; letni, tedenski sejem; novoletni sejem; v razredu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sréda — e ž (ẹ̑; v pomenu sredina daj., mest. ed. v prislovni predložni zvezi ẹ) 1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk: priti do srede mostu; voz se je ustavil na sredi klanca; sedi v prvi vrsti na sredi; preklati po sredi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
